Najboljši procesorji CPU 2018
Poiskali smo trenutno najboljše procesorje za namizne računalnike, različnih cenovnih razredov. Procesorje, ki v svojem cenovnem razredu predstavljajo najboljše razmerje med ceno, zmogljivostjo in kvaliteto ...
Dolga leta Intelove prevlade na trgu procesorjev je meseca januarja leta 2018 pretresla novica o dveh ranljivostih (Spectre in Meltdown), kar je konkurenčnemu AMD omogočilo do takrat neizvedljivega porasta tržnega deleža, ki je temeljil na njihovih ugodnih Ryzen procesorjih, ki so v luči oznanila o Intelovih ranljivostih postali zelo atraktivna alternativa – kar so še vedno. Sicer imajo tudi AMDjevi procesorji varnostne luknje in svojevrstne ranljivosti, kot sta Ryzenfall in Fallout, a gre za drugačne vrste ranljivosti. Meltdown je arhitekturna pomankljivost na nivoju same strojne opreme, Ryzenfall in Fallout sta ranljivosti na nivoju firmwara (programska oprema, ki skrbi za komunikacijo ostale programske opreme s strojno). Prvo pomeni težko krpanje luknje, drugo pomeni posodobitev BIOSa in s tem rešitev težave. AMD počasi začenja proizvodnjo nove 7 nanometrske arhitekture, Intel pa se premika na 10nm arhitekturo, ki naj bi bila na voljo nekje v letu 2019. Intel je v zadnjem času imel težave tudi z dobavljivostjo procesorjev temelječih na 14nm arhitekturi, kar je povzročilo porast cen. Vse to je voda na mlin AMDju, ki je v mnogih segmentih postal boljša izbira od Intela za evropsko tržišče – cene Intelovih procesorjev so tukaj v primerjavi z ZDA znatno višje, kar je treba upoštevati tudi pri prebiranju testov, recenzij na internetu.
Ranljivosti
Meltdown in Spectre sta ranljivosti, ki izkoriščata luknje v načinu, kako procesor predvideva, kateri proces bo naslednji na vrsti za izvajanje in s tem prideta do vseh podatkov, ki se trenutno nahajajo v pomnilniku. Ti lahko vključujejo zelo občutljive informacije, kot so tudi gesla uporabniških računov. AMDjevi procesorji so ranljivi samo za napad Spectre in podjetje je že zagotovilo potrebne popravke za operacijske sisteme, enako je storil Intel. Ker pa pri Meltdownu gre za izkoriščanje strojnih slabosti, so zasilni popravki s strani Intela prinesli nekaj negodovanja s strani uporabnikov, saj so povzročili neželene ponovne zagone računalnikov, v določeni meri so popravki vplivali tudi na hitrosti izvajanja določenih aplikacij. Uporabniki namiznih računalnikov z Intelovimi procesorji bi torej morali še vedno biti sposobni nemoteno izvajati vse procese. Letošnjega avgusta se je pojavila nova ranljivost, poimenovana Foreshadow, ki je po učinku precej podobna prej omenjenima Spectre in Meltdown. Intel je že izdal potrebne popravke, ki nimajo občutnih negativnih učinkov za namizne uporabnike, popravki so prinesli več negativnih učinkov procesorjem v podatkovnih centrih, kjer se veliko uporablja virtualizacija, a to je že izven dometa tega članka.
Pred nakupom
Nakup procesorja ni nekaj, v kar bi se spuščali na vsakoletnem nivoju, torej se je pred posodobitvijo sistema potrebno pozanimati, katere matične plošče in nabori vezij (chipset) so kompatibilni z izbranim procesorjem. To dvoje se namreč osvežuje na skoraj enoletnem nivoju, vsaj za Intelove procesorje, AMD pa podporo podnožju AM4 zagotavlja do leta 2020 (na trgu je od leta 2016), tako da bi teoretično lahko uporabili procesor generacije Ryzen 2 na starejši matični plošči pod pogojem, da zagotovimo ustrezne posodobitve za BIOS. A pazite: AMD ima širok nabor vezij in lastnosti med določenimi generacijami se znajo precej razlikovati, tako da previdno pri nakupu. Enako velja za Intel.
Prav tako poskrbite za dobro hlajenje in dovolj prostorno ohišje, saj znajo sodobni procesorji proizvesti tudi čez 100W toplote. AMD večini procesorjev prilaga dovolj zmogljive hladilnike, Intel pa je glede na ceno neupravičeno skop, saj precej njihovih procesorjev pride brez hladilnika.
Kupovanje novejšega procesorja pa ni smiselno, če je vaš računalnik sestavljen iz starejših komponent, saj ne boste opazili razlike pri izvajanju določenih opravil če npr. še vedno uporabljate običajni trdi disk z magnetnimi ploščami. Seveda obstaja možnost, da kupite nekoliko starejši procesor višjega ranga, če ga najdete kje na zalogi in s tem prihranite. Kot vedno pa gre tudi tu odsvetovati kupovanje drage rabljene opreme, ker je enostavno nemogoče vedeti, v kakšnih pogojih je le-ta bila uporabljana.
Splošne smernice
Članek bo v nadaljevanju uporabljal nekaj terminov, ki jih velja pobliže spoznati, če z njimi še niste seznanjeni:
- Frekvenca: s tem označujemo hitrost (običajno z GHz, oziroma gigaherci) posameznega jedra procesorja. Višja kot je, hitrejši je procesor. Procesorji frekvenco samodejno uravnavajo glede na obremenitev in temperaturo, tako da proizvajalci običajno navajajo osnovno frekvenco (base clock speed) in najvišjo frekvenco (turbo clock speed).
- Jedra: logične enote oz. procesorji znotraj procesorja, vsaka je sposobna izvajati svoja opravila. Število v sodobnih procesorjih sega od 2 do 12. Načeloma velja več jeder = hitrejše izvajanje, kar se v praksi razlikuje od programa do programa. Večina programov v profesionalni rabi (torej urejanje videa, obdelovanje slik, zvoka, 3D oblikovanje...) je sposobnih dodobra izkoristiti vsa prisotna jedra, za ostale programe in igre pa se optimizacija razlikuje od primera do primera, nekateri so optimizrani bolj, nekateri manj. 4 jedra bi morala biti več kot dovolj vsem, ki se ne profesionalno ukvarjajo z določeno stroko (ali nameravajo vzpostavljati strežnik z več virtualnimi napravami).
- Niti: niti so enote razvrščanja, od katerih je vsaka sposobna opravljati svoj proces. Mislili bi, da velja preprosta aritmetika 1 jedro = 1 nit, kar v praksi ne drži, saj imajo praktično vsi sodobni procesorji sposobnost izvajanja več niti v posameznem jedru. Intel to tehnologijo imenuje Hyper-Threading, AMD ji pravi SMT (simultaneous multithreading). Več niti pomeni boljši izkoristek (in višjo hitrost izvajanja) pri procesorsko zahtevnih programih.
- PassMark test: gre za dodeljevanje točk procesorjem glede na rezultate PassMark testa PerformanceTest. Rezultate zbirajo tako interno, kot tudi od uporabnikov z nameščenim testom. Od ostalih testov se razlikuje predvsem po tem, da upošteva točke iz različnih konfiguracij (testi v recenzijah ostalih testerjev primerjajo različne procesorje z enako preostalo konfiguracijo). Povprečje točk je objavljeno na njihovi spletni strani in zaradi raznolikosti konfiguracij predstavlja eno najbolj zanesljivih metod ocenjevanja zmogljivosti.
Na trgu so se že pojavili novi Intel procesorji 9.generacije, ki pa so zaenkrat še občutno predragi, dobavni rok pa se giblje okoli 1-meseca. Ko se bodo cene umirile in dobavni roki skrajšali, bodo slednji primernejši, ta trenutek pa nakup 9.generacije Intel procesorjev ni smiseln.
Računalnik za nezahtevno / vsakdanjo rabo
Najboljše razmerje med ceno in zmogljivostjo – AMD Ryzen 3 2200G (100€)
Če računalnik uporabljate za lahka pisarniška dela, brskanje po spletu in si ob tem tu in tam zaželite malo sprostitve (pogledate kakšen film, zaženete kakšno igro), ne boste prav nič zgrešili z nakupom procesorja Ryzen 3 2200G, ki vas bo stal okoli 100€. Od glavnega konkurenta, Intelovega Pentium Gold G5400 (katerega cena se glede na lastnosti giblje okoli 80€) ga loči predvsem zmogljivost integriranega grafičnega vezja, kar vas reši potrebe po nakupu ločene grafične kartice, prihranek pa lahko gre za kakšno drugo komponento. Seveda pri igranju ne gre pričakovati visokih ločljivosti in najvišjih grafičnih nastavitev, zadostuje pa za nezahtevne seanse. Pri tem porabi pičlih 65W energije, Intelovega neposrednega konkurenta pa gladko premaga v vseh testih procesorske zmogljivosti. Moramo tudi upoštevati, da nabor vezja kompatibilen z Intelovim G5400 podpira samo vmesnike PCI-e 2.0, kar pomeni, da svoje konfiguracije ne boste mogli nadgraditi z npr. NVMe SSDjem, če si boste tega zaželeli.
Število jeder: 4 | število niti: 4 | Frekvenca jedra: 3.5 do 3.7 GHz | Poraba energije: 65W | Točke na testu PassMark: 7381
Testi: Tom's Hardware, Guru3D, PC Gamer
Intelova alternativa: Pentium Gold G5400, vsebuje tudi integrirano grafično vezje, ki je znatno šibkejše od AMDjeve ponudbe. Ima dvoje jeder, štiri niti, frekvenca jedra je konstanta pri 3.7 GHz, na testu PassMark ima 5250 točk. Porabi 54W energije.
Nakup na Amazon.de
Računalnik za igranje iger
Za nižje proračune – AMD Ryzen 5 2400G (150€)
Pri igranju iger do ločljivosti 1920*1080 temu procesorju ni para glede na ceno – tako kot njegov cenejši bratranec AMD Ryzen 3 2200G ima vgrajeno grafično kartico, seveda je ta , glede na ceno, sorazmerno zmogljivejša. S povprečno ceno okoli 150€ se ta procesor v mnogo igrah obnese bolje od dražjega Intelovega i5-8400 modela v kombinaciji s sto evrsko grafično kartico Nvidia GT1030! In to pri izjemno varčni porabi 65W. Z zmogljivejšo grafično kartico boste seveda dosegli boljše rezultate. V ostalih testih procesorske zmogljivosti Ryzen 5 2400G ni zmožen konkurirati (precej) dražjim Intelovim produktom, še vedno pa gre za izjemen procesor glede na ceno.
Število jeder: 4 | število niti: 8 | frekvenca jedra: 3.6 do 3.9 GHz | Poraba energije: 65W | Točke na testu PassMark: 9270
Testi: Tom's Hardware, AnandTech
Intelova alternativa: Core i3-8100. Gre za procesor v podobnem cenovnem rangu kot Ryzen 5 2400G, z veliko šibkejšim grafičnim vezjem in nekoliko nižjim PassMark točkovanjem (8095). Ima štiri jedra in štiri niti, porabi pa 62W energije. Frekvenca jedra je konstantnih 3.6 GHz.
Nakup na Amazon.de
Najboljše razmerje med ceno in zmogljivostjo – AMD Ryzen 5 2600X (200€)
Za približno 80€ več od modela Ryzen 5 2400G dobite dve jedri in štiri niti več. Dobite tudi občutno boljšo zmogljivost pri t.i. multitaskingu (večopravilnosti). Za primerjavo: približno 100€ dražji Intelov i5-8600K (ki nima tovarniško priloženega hladilnika, kar vas bo še dodatno stalo) ima 12804 točk na testu PassMark. Ryzen 5 2600X se ponaša s kar 14362 točkami. V tem cenovnem razredu AMD enostavno nima tekmeca. Če vas najbolj zanima igranje iger, je kupovanje dražjega procesorja nesmisel – z AMDjem prihranjeni denar raje namenite za grafično kartico. Za najbolj zahtevne uporabnike pa se zgodba tu šele prične.
Število jeder: 6 | število niti: 12 | frekvenca jedra: 3.6 do 4.2 GHz | Poraba energije: 95W | Točke na testu PassMark: 14362
Testi: Tom's Hardware, Guru3D
Intelova alternativa: Intelov i5-8600K je najbližje Ryzenu po zmogljivosti, čeprav je cena, kot omenjeno, precej višja. Frekvence jedra se gibljejo od 3.6 do 4.3 GHz, porabi 95W energije, ima pa šest jeder in enako število niti.
Nakup na Amazon.de
Računalnik za profesionalno rabo oz. zahtevnejše delo
Odlična zmogljivost po razumni ceni – AMD Ryzen 7 2700X (350€)
Če se veliko ukvarjate z obdelavo videa in slik visoke ločljivosti in posledično radi poganjate več zahtevnih programov hkrati, se ozrite po procesorju Ryzen 7 2700X. Z osmimi jedri in šestnajstimi nitmi bo kos praktično vsaki zadani nalogi. Najbližja Intelova konkurenca je i7-8700K, ki je dražji (za več kot 100€ in to brez hladilnika!) in ima nižje PassMark točkovanje: 15968 v primerjavi z Ryzenovimi 16938. Izbira je spet jasna: AMD je preprosto presegel tekmeca.
Število jeder: 8 | število niti: 16 | frekvenca jedra: 3.7 do 4.3 GHz | poraba energije: 105W | točke na testu PassMark: 16938
Testi: Tom's Hardware, Guru3D, Trusted Reviews
Intelova alternativa: Core i7-8700K, ki je dražji, ampak če želite smetano Intelove ponudbe po relativno dosegljivi ceni, posezite po omenjenem modelu. Ima 6 jeder, katerih frekvenca se giblje od 3.7 do 4.7 GHz, 12 niti, porabi pa 95W energije. Edina občutna prednost, ki jo nudi v primerjavi z AMDjevim procesorjem, je zmogljivost pri rabi samo enega jedra – kar je v tej kategoriji skoraj irelevantno. S takšnimi procesorji namreč ne boste zaganjali aplikacij na samo enem jedru.
Nakup na Amazon.de
Za najzahtevnejše – AMD Threadripper 2950X (1000€)
S 16 jedri in 32 nitmi to ni procesor za vsakogar. Tudi cena je neprijazna – giblje se okoli evrskega tisočaka. Komu je torej namenjen? Vsem, ki ne marajo kompromisov pri hitrosti in nočejo odšteti več denarja za šibkejše Intelove konkurente (razne procesorje serije i9). Trenutno najboljši procesor za namizne računalnike, ki je namenjen uporabnikom, ki ne sprejemajo kompromisov in želijo najboljše kart trg ponuja, ne glede na ceno. Sicer je res, da intelov konkurent i9-7980XE preseže Threadripperja za okoli tisoč točk na testu PassMark – stane pa celega tisočaka več, kar glede na nesorazmerno višjo ceno stežka upravičimo.
Število jeder: 16 | število niti: 32 | frekvenca jedra: 3.5 do 4.4 GHz | poraba energije: 180W | točke na testu PassMark: 26357
Testi: Tom's Hardware, Guru3D
Intelova konkurenca: i9-7980XE, z 18 jedri in 36 nitmi (od 2.6 do 4.2 GHz) – kupite samo, če imate presežek denarja, oz. vam nekdo subvencionira sestavo računalnika.
Nakup na Amazon.de
NAŠI TESTI NAPRAV:
- Testirali smo - odličen, cenovno ugoden 14" prenosnik - Teclast F7
- Testirali smo - flagship Xiaomi telefon Mi Mix 2S za 370€
- Testirali smo - cenovno ugodne naglavne slušalke Superlux HD681
- Testirali smo - 15.6" multimedijski prenosnik Xiaomi Notebook Pro
- Testirali smo - robotski čistilec za okna in ostale gladke površine
- Testirali smo - odlična cenovno ugodna pametna tracking zapestnica Mpow D6
- Testirali smo - najboljši "poceni flagship" pametni telefon OnePlus 5T
- Testirali smo - najboljši robotski sesalnik na trgu Roborock S50
- Testirali smo - najboljši poceni video projektor ViviBright GP100
- Testirali smo - robotski sesalnik z najboljšim razmerjem cena/kvaliteta za 250€
- Testirali smo - najboljši Android 10.1" tablični računalnik do 200€
Najboljši procesorji CPU 2018
Procesorji, Najboljši procesorjiOceno tega izdelka ravnokar prebirate.



