NAKUPOVALNI VODIČI
Kako izberem računalniške komponente?
Ena večjih prednosti pri nakupu namiznega računalnika je vsekakor možnost izbire kupljenih komponent, ki so lahko popolnoma prilagojene našim željam in potrebam. Računalnik tako predstavlja optimalno sestavljeno konfiguracijo glede na naše potrebe.
IZBIRA KOMPONENT ZA SESTAVO RAČUNALNIKA
Nakup namiznega računalnika sicer zahteva nekaj predznanja in poznavanja področja, a kljub temu se lahko z nekaj usmeritvami in pojasnjenimi pojmi sestave loti skoraj vsak. V trgovinah se sicer lahko odločimo za sestavljeno konfiguracijo, ki ima že prednaložen operacijski sistem, a v večini primerov takšno sestavo preplačamo, komponente pa med seboj niso uravnotežene. Trgovci zelo radi poudarijo močan procesor, ki pritegne neveščega kupca. Seveda močan procesor je pomemben, ampak če ga zaradi rezanja stroškov kombiniramo s počasnim diskom in vstopnim modelom grafične kartice, bo ta računalnik počasen tako v operacijskem sistemu kot v igrah. Če omenimo še neučinkovit napajalnik ter nizkocenovno ohišje, ki pripomoreta k glasnemu delovanju sistema in večji porabi električne energije, hitro ugotovimo, da smo kupili mačka v žaklju.
Najprej se je potrebno odločiti, za kaj računalnik potrebujemo in koliko smo zanj pripravljeni odšteti. Izbira prave trgovine nam prav tako zmanjša stroške nakupa, ponujajo pa tudi sestavo in testiranje sistema, če sami tega nismo vešči.
V tem vodiču bomo opozorili, na kaj je treba biti pozoren pri nakupu posamezne komponente, ter preleteli nekaj osnovnih pojmov, ki so potrebni za razumevanje določene komponente. Cilj vodiča je, da za svoj denar dobimo kar največ in najboljše, saj lahko velikokrat za isto ali primerljivo ceno kupimo povprečno ali nadpovprečno računalniško komponento.
OHIŠJE
Pri nakupu ohišja v prvi vrsti gledamo na velikost, saj morajo biti dovolj prostorna, da spravimo notri vse želene komponente, imeti morajo dober pretok zraka, da odvajajo ustvarjeno toploto, delovati morajo čim tišje (to vključuje dušenje hrupa iz notranjosti) in nenazadnje, izgledati morajo karseda privlačno. Današnji trend je, da imajo novejša, boljša ohišja napajalnik spodaj, da le-ta dobiva hladen zrak iz okolice. Cenejša ohišja imajo še danes napajalnike zgoraj, kar ni idealno, saj napajalnik dobiva topel zrak, ki se dviga nad procesorjem. Hladnejše delovanje zagotavlja boljše izkoristke napajalnika in jim podaljšuje življenjsko dobo.
Videz
Potrebno je poudariti, da je v vsakem cenovnem segmentu izredno veliko izbire (ki je še večja, če kupujete v tujini) in da je pri ohišju bolj kot pri katerikoli drugi komponenti pomemben tudi videz. Na izbiro je veliko izredno atraktivnih opcij in tudi ravno toliko povsem preprostih, klasičnih dizajnov.
Velikost
Ob nakupu velja biti pozoren na velikost. Običajno se kupuje ohišja »Midi« velikosti, v katere se vgradi osnovna plošča ATX ali mATX formata in so najbolj primerna za povprečno sestavljen računalnik. Obstajajo tudi manjša ohišja za mATX plošče in še manjša za »mini ITX« sestave, ki so bolj primerna za HTPC sisteme. Najpopularnejša ohišja z največ izbire so Midi ohišja.
Dušenje hrupa
Nekatera ohišja so zvočno izolirana in tako še dodatno dušijo hrup ventilatorjev v notranjosti. Slaba lastnost tega je, da je njihova cena višja, učinkovitost hlajenja pa praviloma manjša. Posledično so lahko temperature nekoliko višje, vendar to ne drži za vsa ohišja.
Cenovni razred
Običajno najdemo ohišje, ki izpolnjuje vse naše pogoje s ceno pod 100 €. A podobno kot pri avtomobilih, se tudi pri ohišjih vidi in čuti »fit and finish« kvalitete izdelave. Več je prostora za razporejanje odvečnih kablov, vijaki se lepše prilegajo, plastika je na otip bolj kvalitetna itd, itd. Višje po cenovnem razredu kot gremo, boljša je kvaliteta izdelave, večja je funkcionalnost, boljša je izolacija, lepši je izgled, priročnejši so za vgradnjo komponent itd.
Od dobrega ohišja se danes pričakuje, da:
- ima vsaj dva ventilatorja
- ima dovolj prostora za razporejanje kablov (cable managment)
- ima možnost namestitve dodatnih ventilatorjev
- ima dovolj prostora za SSD in HDD diske – slednji so po možnosti na gumijastih nosilcih, da se vibracije ne prenašajo
- ima protiprašne filtre
- je relativno tiho
- je mogoča vgradnja komponent brez orodja
- je kvalitetno izdelan
Preverite, katera ohišja ta trenutek predstavljajo najboljše razmerje med ceno in kvaliteto v najcenejšem, optimalnem ali najboljšem nakupu.
NAPAJALNIK
Napajalnik je komponenta, kateri kupci ne posvečajo dovolj pozornosti. Največkrat se odločijo za najcenejši izdelek s čim večjo nazivno močjo – in običajno to tudi deluje (dokler ne odpove ali začne povzročati težave v samem sistemu), vendar to ni optimalna izbira in tu bomo pojasnili zakaj.
Napajalnik pretvori napetost iz 220 V, kolikor imamo pri nas v omrežju, v veliko nižjo napetost, ki jo komponente potrebujejo za svoje delovanje – natančneje v 3,3 V, 5 V in 12V. Ker vse komponente v osebnem računalniku potrebujejo 12 V napajanje (procesor in grafične kartice), bo le to vedno omejitveni faktor.
Uporabna formula iz srednješolske fizike
- P [W] = I [A] × U [V]
P je moč, I tok in U napetost. Napajalniki imajo deklarirano, koliko amperov dajejo pri določeni napetosti in tako lahko izračunamo moč. Za primer, dober 550 W napajalnik ima skupno 44 A pri 12 V, kar znese (44A × 12V) 528W moči na 12V liniji, slab 550W napajalnik pa zmore samo 30A pri 12V, kar znese 360W moči na 12 V liniji.
Na internetu najdemo veliko kalkulatorjev za nakup napajalnika ustrezne moči, a okvirno velja, da za določen računalniški sistem potrebujemo napajalnik, ki ima okvirno moč:
- 15-25A na 12V za domače/pisarniške sisteme brez dodatne grafične kartice – od 300W do 450W
- 40A za domači gamerski računalnik z eno grafično kartico – od 450W do 650W
- 60A za gamerski računalnik z dvema grafičnima karticama (SLI oziroma Crossfire) – od 650W +
80 PLUS?
Vsi boljši napajalniki imajo oznake 80 plus, 80 bronze in podobno. Te kratice nam povedo, kako učinkovit je napajalnik. Če je njegova učinkovitost 80%, pomeni, da bo za 80W »dostavljene« energije komponentam porabil 100W. 20W razlike so izgube in se pretvorijo v toploto.
Največja učinkovitost in najboljše delovanje napajalnika je nekje med 50% in 75% polne obremenitve. Kupovanje močnejšega napajalnika, kot ga potrebujemo, ni smiselno. V praksi so razlike v učinkovitosti med Bronze in Gold dokaj majhne in običajno ne upravičijo visoke cene.
Pri nakupu napajalnika smo pozorni na:
Nazivno moč in amperažo pri 12V
Kupimo toliko, kot potrebujemo, ne premalo, ne preveč. Če potrebujemo 450W napajalnik, pripravljeni pa smo odšteti več denarja, kupimo kvaliteten 450W napajalnik in ne poceni 650W, ker si ga pač lahko privoščimo, saj je izkoristek kvalitetnega napajalnika veliko večji.
Certifikat 80 PLUS
Trenutno ima naziv »80 plus Bronze« certifikat najboljše razmerje med ceno in kvaliteto. Bolj priznano kot je ime (Seasonic, Corsair, Enermax, Antec), večja je učinkovitost in tudi cena.
Modularnost
Modularnost je stvar odločitve posameznika. Kljub temu, da zagovorniki stavijo na boljši pretok zraka in s tem hladnejše delovanje računalnika, lahko trdimo, da v praksi večjih razlik ni. Res pa je, da ohišje in predvsem notranjost računalnika izgledata lepše in veliko bolj urejeno.
MODULARNI NAPAJALNIKI
Modularni napajalniki se od ostalih razlikujejo po tem, da je možno odklopiti del oziroma vse priključke od napajalnika. To omogoča, da imamo v ohišju samo priključke, ki jih potrebujemo, brez odvečnih kablov, ki sicer samo zasedajo prostor in zmanjšujejo oziroma ovirajo pretok zraka čez ohišje. Zaradi dražje izdelave so ti napajalniki nekoliko dražji.
Preverite, kateri napajalniki ta trenutek predstavljajo najboljše razmerje med ceno in kvaliteto v najcenejšem, optimalnem ali najboljšem nakupu.
PROCESOR
Glavna ponudnika oziroma edina proizvajalca na komercialnem trgu procesorjev sta Intel in AMD. Ker je procesor ena glavnih komponent računalnika, se je smiselno najprej odločiti za vrsto procesorja in potem vse naslednje komponente prilagajati izbrani platformi ter s tem doseči čim boljšo usklajenost komponent.
Pri izbiri procesorja smo pozorni na:
Število jeder in niti
Danes je najmanj zmogljiv procesor v ponudbi dvojedrni procesor, kot je npr. procesor Intel Pentium. Intel i3 ima prav tako dve jedri, a ima štiri niti. Poenostavljeno ta tehnologija omogoča, da vsako jedro dela po dve stvari hkrati in zato je tovrsten procesor po zmogljivosti med dvojedernikom in štirijedernikom. Da izkoristimo več jeder ali niti potrebujemo programe, ki jih znajo izkoristiti. Igre trenutno popolnoma izkoriščajo največ štiri jedra, zato na testih ne vidimo razlik med Intel i5 (štiri jedra) in Intel i7 (štiri jedra, osem niti). Zaradi arhitekturnih razlik je težko direktno primerjati AMD procesorje, a v igrah je AMD FX 8350 na 4,5 GHz približno enako hiter kot Intel i5 na 3,5 GHz. AMD sicer ponuja osem jeder, a je vsako od njih počasnejše od konkurence (Intel) in ker igre ne izkoristijo vseh osem, je potrebna razlika v taktu procesorja, da sta približno enako zmogljiva. V določenih programih kot je npr. WinZip, ki lahko izkoristijo vsa jedra, je AMD do 35% hitrejši.
Procesorski takt
Procesorjev različnih modelov, generacij ali proizvajalcev ne moremo primerjati direktno po procesorskem taktu, saj v praksi niso primerljivi, ampak je potrebno pregledati primerjalne teste. V splošnem pa velja, da višji kot je procesorski takt, hitrejši je procesor.
Tehnologija izdelave
Intel je že s prejšnjo generacijo Ivy Bridge prešel na 22nm proizvodni proces in ga ohranil tudi pri sedanji Haswell generaciji. AMD ima trenutno ponudbo A serije in FX serije, obe izdelani v 32nm tehnologiji. Manjši kot je proizvodnji proces, učinkovitejši so procesorji (so hitrejši in energetsko učinkovitejši). Tehnologija napreduje, proizvodnji procesi se manjšajo, izkoristki se večajo.
Integrirana grafika
Časi, ko je bil grafični čip integriran na matični plošči, so mimo. Danes je grafična kartica lahko integrirana na procesorju, ki jo lahko izkoristimo ali pa si kupimo dodatno, zmogljivejšo grafiko za igranje iger oziroma kakšno drugo grafično zahtevno delo.
Intel ponuja integrirano grafiko v vseh svojih procesorjih in je dovolj zmogljiva za vsa osnovna multimedijska opravila razen za igranje novejših iger.
AMD ponuja integrirano grafiko samo v svoji A seriji procesorjev. Najboljši procesorji v tej seriji, npr. A10, imajo grafiko približno 25% močnejšo kot je Intel HD 4600, ki jo dobimo z novimi i5 in i7 Haswell procesorji.
AMD je v zadnjih letih rahlo zaostal v razvoju in njihovi procesorji so še vedno izdelani v 32nm tehnologiji in s torej slabšo zmogljivostjo na jedro. Ker pa so cenovno zastavljeni, da se FX 6300 (šestjedernik) primerja z i3 (dvojedrnik) in je FX 8320 (osemjedernik) cenejši od i5 (štirijedrnik), so primeren nakup za marsikoga, sploh če uporablja programe, ki lahko izkoristijo več jeder. Na papirju bi sicer AMD 8350 (8 jeder, 4,0 GHz) izgledal veliko močnejši od recimo i5 4570 (4 jedra, 3,4 GHz), vendar testi pokažejo, da v igrah prednjači i5 procesor zaradi hitrejših jeder. Kar želimo poudariti je, da teh produktov ne gre primerjati samo preko njihovih specifikacij, ampak je potrebno videti, kako se odrežejo ob poganjanju realnih programov ali iger.
Preverite, kateri procesorji ta trenutek predstavljajo najboljše razmerje med ceno in kvaliteto v najcenejšem, optimalnem ali najboljšem nakupu.
HLADILNIK ZA PROCESOR
Vsak procesor ima ob nakupu priložen hladilnik, če ga le kupimo v »BOX« izvedbi, katere cena je običajno enaka ali podobna »Tray« izvedbi, kjer kupimo samo procesor.
Priložen hladilnik zadošča večini uporabnikov. Za ostale, ki želijo imeti tišji, hladnejši in morda tudi lepši računalnik, pa na policah najdemo veliko dodatnih različic hlajenja. Cene se začnejo pri 10 € in končajo pri 100 € za zračna hlajenja in še malenkost višje za vodna hlajenja.
Vodna hlajenja skoraj nikoli ne upravičijo svoje cene in jih praviloma uporabljajo samo najresnejši navijalci ali ljubitelji tovrstnih naprav.
Najpomembnejša parametra hladilnikov sta sposobnost odvajanja toplote ter glasnost delovanja, pomembno pa je preveriti tudi velikost, ki mora biti kompatibilna z osnovno ploščo in ohišjem.
Sposobnost odvajanja toplote
Velikost hladilnih reber sicer lahko govori o njegovi zmogljivosti, a zagotovo tega ne moremo razbrati s slike ali tovarniških podatkov. Potrebno je pregledati teste hladilnikov in šele tam dobimo jasno informacijo, kateri modeli so vredni nakupa. V večini primerov so večji in masivnejši hladilniki dražji ter tudi zmogljivejši. Največji hladilniki imajo tudi 2 ventilatorja, ki skrbita za kar največje odvajanje toplote.
Glasnost
Pomembna lastnost hladilnika je tudi glasnost. Proizvajalci sicer navajajo glasnost v decibelih, ki pa lahko v praksi odstopa od dejanskih vrednosti, zato tudi glasnost preverimo na raznih referenčnih testih. Praviloma pa so hladilniki z večjimi ventilatorji tišji kot tisti z manjšimi, saj se večji za enak učinek vrtijo počasneje. Razlike nastanejo tudi v uporabljenih ventilatorjih, saj je v praksi lahko manjši kvaliteten ventilator veliko tišji od večjega in nekvalitetnega.
Velikost
Vsak hladilnik ima podane dimenzije in za vsako ohišje lahko poiščemo kompatibilnost s konkretnimi modeli hladilnikov. Če posegamo po višjem razredu večjih hladilnikov, je še toliko bolj pomembno, da sta hladilnik in ohišje kompatibilna.
Preverite, kateri procesorski hladilniki ta trenutek predstavljajo najboljše razmerje med ceno in kvaliteto v najcenejšem, optimalnem ali najboljšem nakupu.
MATIČNA PLOŠČA
Pred izbiro osnovne plošče se je potrebno odločiti, kateri procesor bo na njej domoval. Pozorni moramo biti na izbiro podnožja. Vsak procesor ima v specifikacijah navedeno podnožje (»Socket«) in ga lahko povežemo samo na matično ploščo z identičnim podnožjem. Najbolj popularno podnožje za Intel je trenutno LGA 1150, ki sprejme nove Haswell Pentium, i3, i5 in i7 procesorje. AMD ima za svojo FX linijo podnožje AM3+, za svojo A serijo pa FM2.
Če nismo prepričani, ali bo procesor kompatibilen z izbrano matično ploščo, ima vsaka od njih na proizvajalčevi strani tudi seznam podprtih procesorjev.
Čipovje
Ko enkrat zagotovimo kompatibilnost med matično ploščo in procesorjem, se moramo odločiti še za nabor čipovja (»chipset«).
Intel LGA 1150 podnožje
Intel za svoje najnovejše Haswell procesorje na 1150 podnožju ponuja štiri glavna čipovja:
.jpg)
Kot je razvidno iz tabele, se čipovja med seboj razlikujejo po količini različnih priklopov: SATA 3.0 in 2.0, USB 3.0 in 2.0, PCIe reže za grafično kartico in možnostjo navijanja procesorja, ki je prisotna samo na Z87 ploščah. Samo H87 in Z87 čipovji omogočata RAID funkcije.
Običajno imajo dražje plošče tudi več napajalnih faz in boljši VRM, ki do neke mere zagotavlja boljšo stabilnost procesorja. Če sistema ne navijamo, temu ni potrebno posvečati pozornosti.
AMD FX serija (AM3+ podnožje)
AMD ponuja tri glavna čipovja za svoje FX procesorje. Sicer so kompatibilni tudi s starejšimi ploščami, a tovrstnih kombinacij ne priporočamo, vsaj če kupujete nov sistem.
- AMD 970
- AMD 990X
- AMD 990FX
Čipovja se med seboj razlikujejo samo v količini PCIe linij. Na AMD 970 čipovju imate lahko eno grafično kartico v x16, na 990X sta lahko dve v x8, na 990FX pa so lahko štiri grafične kartice v x8 ali pa dve v x16. Če poenostavimo – če sestavljate sistem z več kot eno grafično kartico in z AMD procesorjem, kupite osnovno ploščo na 990FX čipovju, v nasprotnem primeru pa ploščo na 970 čipovju.
AMD A serija (FM2, FM2+ podnožje)
Za A serijo procesorjev so glavna naslednja čipovja na FM2 podnožju:
- AMD A55
- AMD A75
- AMD A85X
A55 ne podpira najnovejšega SATA 3 prenosa. Če razmišljamo o SSD disku, je smiselno kupiti vsaj A75 čipovje. Med slednjim in dražjim A85X ni velikih razlik, največja razlika je podpora za 8× SATA 3.0 pri A85X in 6× SATA 3.0 pri A75.
Potrebno je omeniti še novo podnožje FM2+ (poimenovano tudi FM2b), ki bo podpiralo prihajajoče »Steamroller Kaveri« procesorje. Glavno čipovje je A88X in podnožje ima nekaj dodatnih pinov za procesor. Kompatibilnost za nazaj je ohranjena, kar pomeni, da na ploščo sedejo tudi starejši FM2 procesorji. Novi »Steamroller« bodo zaradi nekaj dodatnih pinov potrebovali FM2+ ploščo in ne običajne FM2. Ker je razlika v ceni med tem čipovjem in A75 ali A85X majhna, je zelo smiseln nakup za vse, ki mislijo nadgraditi procesor na prihajajočo serijo in zatorej FM2+ ploščo.
Proizvajalec, model
Ko se odločimo za podnožje in čipovje, se je potrebno odločiti še za proizvajalca, model in format plošče. Čipovja sicer prodajata Intel in AMD, a sama ne izdelujeta osnovnih plošč (Intel sicer ponuja nekaj osnovnih modelov, a ne v takšni meri, da bi se jih splačalo omeniti). Proizvajalci so med seboj zelo konkurenčni in z nakupom MSI, Asrock, Asus ali Gigabyte plošče ne bomo storili napake. Pozornost namenimo izbiri točnega modela, saj se tudi modeli z istim čipovjem razlikujejo po določenih izhodih (recimo HDMI), nekateri modeli imajo dodatno še stare PCI reže, ki jih lahko potrebujemo za starejše zvočne kartice ali TV tuner. Razlike so tudi v novejših avdio in mrežnih čipih itd. Navijalci bodo pozorni tudi na število napajalnih faz in na dodatna hladilna rebra na osnovni plošči.
Format plošče
Če se odločamo za nakup manjšega ohišja, najsi bo to micro ATX (mATX) ali mini ITX, je potrebno kupiti tudi ustrezno manjšo ploščo. Dimenzija je podana v specifikacijah in običajno že v imenu plošče. Obstaja tudi mit, da so plošče manjšega formata manj kvalitetne, kar pa ni res. Kvaliteta plošč in zmogljivost je povsem enaka. Cena je nižja, ker je plošča manjša in ima zato manj dodatkov – naj si bodo to PCI ali PCIe reže, ki jih tako ali tako v večini primerov ne potrebujemo. Najbolj razširjen format pa je ATX, za katerega najdemo tudi največjo izbiro modelov.
Preverite, katere matične plošče ta trenutek predstavljajo najboljše razmerje med ceno in kvaliteto v najcenejšem, optimalnem ali najboljšem nakupu.
POMNILNIK
.jpg)
Pri pomnilniku je najbolj pomembna velikost in le ta je pri večini kupcev tudi edini faktor pri nakupu. Da izberemo najprimernejši pomnilnik, pa se je potrebno osredotočiti še na:
- Napetost [V]
- CAS Latence (označene kot CLx)
- Frekvenco delovanja
- DDRx tehnologijo (DDR2, DDR3...)
Napetost
Večina pomnilnikov deluje na 1.35V, 1.5V ali 1.65V. Napetost je posebej pomembna pri uporabi z Intel procesorji - močno priporočamo uporabo modulov z 1.5V – saj z uporabo višjih napetosti tvegamo poškodbe procesorja.
CAS Latence
Običajno so v zapisu CL9 (9-9-9-24). Številke so lahko drugačne, povedo pa nam, koliko ciklov zakasnitve gre pričakovati pri pomnilniku, preden procesor dobi povratno informacijo. Nižje so številke, manj ciklov zakasnitve je in pomnilnik je hitrejši – vsaj v teoriji. V praksi se pokaže, da je v večini programov in igrah nepomembno, ali imamo CL9 ali CL11. V sintetičnih testih se sicer pokažejo razlike, a le za procent ali dva, kar nima velike teže. Ker je na trgu izredno veliko modulov za približno isto ceno, izberemo CL.
Frekvenca delovanja
Trenutno so na trgu DDR3 moduli s frekvencami delovanja 1333 MHZ 1600MHZ, 1866 MHz in tudi nekaj višjimi. Intel procesorji podpirajo pomnilnik do 1600 MHz. Sicer bodo tudi hitrejši moduli delovali, a le s hitrostjo 1600, razen če je ne spremenimo ročno v Biosu. Vsaka osnovna plošča tega ne podpira in v praksi tudi veliko ne pridobimo z navijanjem pomnilnika. Pri nakupu Intel procesorja si omislimo 1600 MHz pomnilnik, lahko tudi manj, če je cena občutno nižja.
Še najbolj se hitrost pomnilnika pozna pri Amd A seriji procesorjev, kjer integrirana grafična kartica lahko izkoristi hitrejši pomnilnik. Če uporabljamo enega izmed A AMD procesorjev in uporabljamo tudi integrirano grafiko, potem se splača investirati v hitrejši pomnilnik.
Odločiti se moramo tudi, koliko modulov kupiti. Običajna odločitev je 2 enaka modula, da pomnilnik deluje v »dual channel« načinu. Razlike v hitrosti med 2×4GB in 1×8GB pa v praksi pravzaprav ni. 2 modula omogočata uporabo Dual Channel načina, ki je vsaj na papirju in redkih testih hitrejši. En modul pa omogoča kasnejšo enostavno nadgradnjo – dokup še enega enakega modula.
Koliko pomnilnika potrebujem?
Trenutne cene se gibljejo okoli 30 € za 4 GB pomnilniški modul. Če predpostavimo uporabo operacijskega sistem Windows 7 ali 8, potrebujemo povprečno:
- 4 GB pomnilnika za pisarniški sistem ali poceni računalnik za domačo rabo ali igre
- 8 GB pomnilnika je trenutno optimalna izbira. Zadostuje za igranje katerekoli igre ali za običajna opravila.
- 16 GB pomnilnika trenutno kupujejo tisti, ki se ukvarjajo z obdelovanjem velikih slik ali video posnetkov. Seveda preveč pomnilnika ne more nikoli škoditi, zato se ga kupuje tudi na rezervo.
Preverite, kateri pomnilniški moduli ta trenutek predstavljajo najboljše razmerje med ceno in kvaliteto v najcenejšem, optimalnem ali najboljšem nakupu.
GRAFIČNA KARTICA
Podobno kot pri procesorjih obstajata tudi pri grafičnih karticah trenutno dva proizvajalca čipov – Nvidia in AMD. Če smo natančni, ti dve podjetji izdelujeta grafične čipe in tudi referenčne grafične kartice, ki pa se jih na trgu ne prodaja. Grafične čipe potem prodajo svojim poslovnim partnerjem (podobno kot pri osnovnih ploščah), kateri ponudijo končen izdelek - grafične kartice.
Na kaj je potrebno biti pozoren?
Poudariti velja, podobno kot pri procesorjih, da dveh grafičnih čipov iz različnih taborov ne moremo direktno primerjati samo na papirju. Recimo Nvidia 760 ima 2GB pomnilnika z 256 bitno širino pri GPU taktu 1000 MHz in AMD 7950 ima 3GB pomnilnika s 384 bitno širino pri GPU taktu 900/950 Mhz. Na papirju zgledata kartici povsem različni, ampak se v praksi odrežeta zelo podobno. Če jih primerjamo pri tovarniških frekvencah, je Nvidia 760 celo hitrejša..
Pomnilniška širina in količina pomnilnika
Namenoma smo kot prvo lastnost izpostavili pomnilniško širino in ne same količine pomnilnika, ker je le ta večkrat spregledana. Pomnilniška širina naj bo vsaj 128 bitna ali več. Vstopna modela v svet iger, kot sta Radeon 7790 in Nvidia 650 Ti, imata 128 bitno širino, dražji modeli pa po večini 256 bitno ali 384 bitno.
Količina pomnilnika naj bo pri 256 bitni širini vsaj 2 GB. Pri 128 bitni se razlike med 1 GB in 2GB ne opazi, zato lahko kupimo cenejšo kartico.
Proizvajalec in model
Ko se torej odločimo za nakup določenega čipa (recimo Radeon 7790), izberemo proizvajalca glede na ponudbo, ceno v trgovini, kjer kupujemo, hlajenje, takt grafičnega procesorja in pomnilnika (majhne spremembe med proizvajalci). Modeli grafične kartice z enakim čipom različnih proizvajalcev se praviloma ne razlikujejo v zmogljivostih (primer: Sapphire 7790 in Gigabyte 7790). Največje razlike so pri izvedbi hlajenja (kjer vsako podjetje uporablja svoje rešitve) ter ceni in zaupanju v določeno znamko.
Med proizvajalci so minimalne spremembe v taktu kartic z enakim čipom. Ampak ker se grafične kartice lahko navija na vseh matičnih ploščah, lahko te minimalne spremembe izboljšamo tudi sami.
Teksturne enote, Stream procesorji, takt GPUja…
Več teksturnih enot, več »stream« procesorjev, višji takt procesorja pomeni več grafične moči. Ti podatki niso nikoli posebej izpostavljeni in verjetno ni razloga, da bi se povprečen uporabnik preveč poglabljal v njih. Najlažje je pogledati teste, kako se grafična kartica odreže v igrah – pomemben je učinek.
Poraba in PCIe električni priklopi
Pred nakupom se je potrebno pozanimati o električni porabi in priključkih kartice, saj tako preverimo kompatibilnost z napajalnikom in osnovno ploščo.
Za običajnega uporabnika zadostuje že integrirana grafična kartica, dodatne grafične kartice pa so namenjene predvsem za igralce iger. Za grafično zahtevne programe pa obstajajo namenske, profesionalne grafične kartice, ki so za povprečnega uporabnika nezanimive.
Graf v povezavi predstavlja relativno zmogljivost grafičnih kartic po G3D Mark testu.
Preverite, katere grafične kartice ta trenutek predstavljajo najboljše razmerje med ceno in kvaliteto v najcenejšem, optimalnem ali najboljšem nakupu.
DISK
V zadnjih letih smo priča prihodu SSD (solid-state drive) diskov. V primerjavi z običajnimi trdimi diski je SSD veliko hitrejši, je povsem tih in ima zanemarljivo porabo električne energije. Edina slaba lastnost je njihova cena na 1GB prostora, ki je v povprečju 14× višja, če npr. primerjamo najbolj prodajani 120GB SSD in 1TB HDD. Zato je običajna praksa, da je v računalniku SSD manjše kapacitete (120GB ali 250GB) na katerem je operacijski sistem in vsi programi, kar omogoča izredno hiter in odziven računalnik, družbo pa mu dela še trdi disk, kamor delamo varnostne kopije podatkov in hranimo večje datoteke, kot so slike in filmi.
Trdi disk (HDD)
Če na hitro preverimo ponudbo v priljubljenih spletnih trgovinah, ugotovimo, da prav veliko izbire na tem področju ni, prav tako se težko zares opečemo pri nakupu trdega diska.
Stvari, na katere sicer velja biti pozoren:
- SATA 3 priklop
- velikost diska (stvar posameznika glede na potrebe, velja pa, manjši je disk, dražji je MB)
- hitrost vrtenja (hitreje kot se disk vrti, hitreje se podatki prenašajo, boljši so dostopni časi (»access time«) )
- količina predpomnilnika (»cache«)
- oznake »green« (oznaka velja za diske z manjšo porabo, ki se tudi počasneje vrtijo)
Če želimo dobiti največ za svoj denar, bomo izbrali HDD:
- ki se vrti na 7200 obratih
- Ima SATA 3 priklop
- ne vsebuje oznake »green« - ti so ponavadi varčnejši, ampak tudi počasnejši, a nič cenejši. Njihov nakup je smiseln le za kupce tihih sistemov.
Predpomnilnik za povprečnega uporabnika ni odločujoč faktor, a ker v ponudbi najdemo diske z 16MB, 32MB in 64MB za enako ceno, se odločimo raje za 64MB. Kljub temu razlike v hitrosti v praksi ne bo.
Na trgu najdemo diske proizvajalcev Seagate , Toshiba, Hitachi in WD. Nobeden ni bistveno slabši ali boljši, tako da velikokrat tehtnico prevaga cena.
SSD
Vse novejše SSD enote se priklopijo preko SATA 3 priključka, ki je kompatibilen tudi s starejšim SATA 2 standardom v primeru, da nadgrajujemo starejši računalnik. Zaradi načina, kako SSD deluje, je življenjska doba večjega modela vsaj v teoriji daljša in tudi hitrosti so rahlo višje, cena na GB prostora pa nižja.
SSD so od trdih diskov manjši, lažji, hitrejši, varčnejši in seveda dražji, kar je tudi edina njihova slabost.
Pri nakupu je pomembno, da izberemo dovolj velikega, priporočamo vsaj 120 GB. Ker je njihova življenjska doba omejena, jih raje ne kupujemo iz druge roke (rabljenih). Po specifikacijah smo pozorni, da se disk poveže preko najnovejšega SATA 3 standarda. Za izbiro točnega modela in proizvajalca je nujno potrebno pogledati teste. Proizvajalci sicer navajajo hitrosti branja in pisanja, ki pa so bolj kot ne okvirne vrednosti oziroma vrednosti, ki jih je pogon v teoriji zmožen doseči. Razlike v sami hitrosti niso toliko opazne v praksi, so pa razlike med zanesljivostjo in nepokvarljivostjo toliko večje, zato se je pred nakupom smiselno informirati o modelih vrednih nakupa.
Preverite, kateri diski ta trenutek predstavljajo najboljše razmerje med ceno in kvaliteto v najcenejšem, optimalnem ali najboljšem nakupu.
MONITOR
Pri nakupu monitorja kupci običajno gledajo samo na velikost in ne na ločljivost, ki je prav toliko, če ne še bolj pomembna. Najbolj prodajani monitorji imajo danes ločljivost 1920 × 1080 ter razmerje stranic 16:9. To razmerje je povsem zadovoljivo za vsa opravila, vendar obstajajo tudi monitorji z razmerjem stranic 16:10. V 24″ izvedbi je to ločljivost 1920 × 1200. Za delo in za igre je ta ločljivost primernejša, saj imamo dodatnih 120 pikslov višine in s tem večjo delovno površino. V pisarniških sistemih se največ uporabljajo monitorji ločljivosti 1280 × 1024, ker za delo ne potrebujemo dodatne širine na zaslonu.
Najpomembnejše lastnosti monitorja:
- velikost
- ločljivost
- razmerje stranic
- kvaliteta slike (IPS/TN)
- odzivni čas
Velikost, ločljivost in razmerje stranic
Velikost in ločljivost sta direktno pogojena s ceno. Najcenejši monitorji se začnejo pri dobrih 100 € in so velikosti 21″ ter ločljivosti 1920×1080. Ta ločljivost prevladuje v vseh velikostih, četudi ni idealna izbira za resno delo z računalnikom, ampak za gledanje HD filmov. Če se odločite za monitor velikosti 27″ ali več, priporočamo ločljivost 2560×1440 ali 2560×1600, s katero konkretno povečate delovno površino. Seveda pa se poveča tudi cena.
Matrika in kvaliteta slike
Obstaja več različnih matrik, cenovno pa sta danes najbolj dostopni TN in IPS. TN matrika je starejša in cenejša, zato se je cenejši monitorji še danes poslužujejo.
Prednosti TN matrike so:
- cenejša izdelava in posledično cenejši monitor
- manjši odzivni časi (pomembno za igre)
- manjši »input lag« (pomembno za igre)
Prednosti IPS matrike so:
- veliko širši vidni koti
- bolj natančne in naravne barve
- boljši kontrasti
- posledično lepša in kvalitetnejša slika
Odzivni čas
Danes ima večina monitorjev odzivni čas nekje med 2ms in 6ms, kar je dobra vrednost za vsa opravila. Za igre so idealni odzivni časi do 4s. Sicer pa je odzivni čas čas, ki ga potrebuje piksel, da gre iz vrednosti X v vrednost Y ter nazaj. Večina monitorjev ima frekvenco osveževanja 60 Hz (se osveži 60 krat v eni sekundi). Človeško oko pa sicer ne loči odzivnih časov nižjih od 10 ms.
Preverite, kateri monitorji ta trenutek predstavljajo najboljše razmerje med ceno in kvaliteto v najcenejšem, optimalnem ali najboljšem nakupu.