• Naši testi
• Uporabni nasveti
• Zanimivo
• Nagradne igre

Večinoma se vsi ukvarjamo le z osnovnimi nastavitvami, to so tiste, ki jih najdemo na prvi strani menija. A mnoge televizije imajo več strani nastavitev in nekatere od teh imajo precejšen vpliv na sliko, druge pa so bolj diskretne in mogoče manj uporabne. Ko na TVju torej poskrbimo za osnovne nastavitve (kontrast, svetlost, barvo itd.), nas v menijih čaka še veliko dodatnih možnosti za bolj natančno izboljševanje slike. Kaj pomenijo posamezne nastavitve in katere vrednosti so najboljše? Kakšne so torej pravilne nastavitve ali pa samo preprosto, kaj pomenijo? O najpomembnejših in najpogostejših nastavitvah si preberite spodaj.

Način slike (Picture mode)

Najbolje je začeti pri najosnovnejši nastavitvi in to je tako imenovani način slike. Slednja nastavitev vam lahko že na začetku prihrani veliko časa, saj gre za prednastavljen način, prilagojen določenemu viru oz. načinu prikazovanja slike. Nastavitve tipa “film” ali “kino” že same izključijo mnogo funkcij izboljševanja slike. Tudi, če vam je všeč, kar posamezne od njih naredijo, je najbolje, da jih na začetku vse izključite in jih potem preizkušate drugo za drugo. Tako se je veliko lažje odločiti, katere boste obdržali.

Če vas je strah, da boste kaj pokvarili in ne boste več znali slike nastaviti nazaj na tako, kot jo imate sedaj, si sproti zapišite vse spremembe, ki ste jih naredili (na papir, ali pa preprosto slikajte zaslon z nastavitvami). Prav tako pa ima skoraj vsaka televizija možnost vrnitve na tovarniške nastavitve v primeru nezaželjene napake.

Priporočena nastavitev: Kino/film/gledališče

Osvetlitev

Če imate LCD televizijo, je verjetno nastavitev osvetlitve ozadja najpomembnejša prilagoditev, ki jo vaša televizija ima. To posledično naredi vso sliko temnejšo ali svetlejšo. Svetlejša slika je primernejša čez dan, temnejša pa ponoči. Zmanjšanje z njene najmočnejše osvetlitve bo poleg porabe energije zmanjšala tudi utrujenost oči ponoči. Osvetlitev ne izboljša splošnega kontrastnega razmerja, lahko pa izboljša dinamično. Nekateri boljši modeli imajo vgrajen tudi senzor, ki glede na vir svetlobe v prostoru avtomatično prilagaja svetlost slike.

Celična osvetlitev (Cell Light), ki jo najdemo na Samsungovih plazmah, nima čisto enakega učinka, čeprav se tako zdi. Ta nastavitev vpliva le na to, kako svetli lahko postanejo piksli. Omeji torej največjo svetlost televizij, a to naredi z zniževanjem absolutnega kontrastnega razmerja.

Priporočena nastavitev: odvisno od prostora

Barvna temperatura (Color Temperature)

Barva tukaj pomeni “barvo” beline. Tovarniško bo vaša televizija verjetno nastavljena na hladno (cool) ali visoko (high) nastavitev, kar naredi belo barvo nekoliko modrikasto. Velika verjetnost je, da sploh niste opazili, saj se možgani in oči prilagodijo temu, kar dalj časa gledajo. Če torej nastavitev zamenjate s toplo (warm) ali nizko (low) nastavitvijo, boste videli zelo rdečo barvo. Največja verjetnost pa je, da je ravno ta ali pa nevralna/srednja (neutral/mid) nastavitev tista, ki prikazuje najbolj naravno barvo.

Priporočena nastavitev: toplo/nizko ali nevtralno/strednje

Barvni način (Color Mode)

Ta nastavitev spremeni intenzivnost barvnih tonov. Kako rdeča je rdeča? Je rdečemodra ali rdečerumena? Je blaga ali globoka in intenzivna? Tako kot pri barvni temperaturi tudi tukaj obstajajo pravilne “natančne” vrednosti za tri osnovne barve, ki sestavljajo piksle vaše televizije (rdeča, zelena, modra) in drugotne barve, ki nastanejo z mešanjem osnovnih (cijan, magenta, rumena).

Preveč saturirana slika se morda zdi ostra za oči, a ni bila ta nastavitev vpeljana zato. Če se za to ne zmenite, nastavite tako, kot vam ustreza. “Normalna” ali nastavitev Rec709 sta še najbližje optimalni izbiri. V nobenem primaru pa to nista ojačana (enhanced) ali razširjena (expanded).

Če ima vaša televizija sistem za upravljanje barv (CMS), lahko prilagodite vsako izmed njih posebej. A se tukaj pojavi težava, ker samo z očesom tega ne morete dovolj natančno videti, da bi lahko pravilno nastavili. Potrebovali bi profesionalno orodje za kalibriranje in merilno opremo.

Priporočena nastavitev: normalno ali Rec709

Ojačitev nivoja črnine

Ko ste enkrat nastavili svetlost in prilagodili osvetlitev ozadja (pri LCD televizijah), več ni veliko, kar lahko naredite za izboljšanje nivoja prikaza črnine. Vse, kar ta nastavitev naredi, je to, da barve blizu črnine zmanjša do polne črnine in s tem doseže, da se slika v celoti zdi temnejša, a se v končni fazi zgodi le to, da izgubljate detajle senc v temnih barvah. Včasih pa naredi tudi obratno, torej poveča detajlnost senc, vendar ponavadi to ne izpade preveč dobro.

Predlagana nastavitev: izkjlučeno

Glajenje premikov (Motion Interpolation/Smoothing)

Poznano tudi pod nekaj drugimi imeni, ta nastavitev pa je tista, ki nadzoruje t.i. “učinek limonade” – pretirano zglajeno, skoraj že nerealistično sliko, ki vse spremeni v špansko nadaljevanko. Pri LCD televizijah lahko nekoliko omili zamegljenost premikanja, a ob tem dobite zgoraj opisani izgled. Nekaterim ljudem je to všeč, drugim ni. Predvsem je to torej odvisno od vas.

Priporočena nastavitev: izključeno

Način za igranje iger (Game Mode)

Mnogo televizij ima danes tudi način za igranje iger, ki ponavadi zmanjša zaostanek vhodne slike. Če igrate igre, ki potrebujejo bliskovite reflekse kot na primer prvoosebne vojaške igre, je to definitivno nastavitev, vredna preizkusa. Gre pa za to, da zmanjša čas, ki ga televizija porabi, da sprocesira sliko, tako da se pri igranju iger izbrane komande hitreje poznajo na zaslonu. V zameno za to pa slika nekoliko trpi.

Priporočena nastavitev: izključeno (razen če res potrebujete hitro odzivnost zaslona)

Velikost slike

Vaša kabelska/satelitska povezava ali predvajalnik Blu-ray najverjetneje pošilja televiziji sliko v ločljivosti 720p, 1080i ali 1080p. Vaša televizija skoraj najverjetneje podpira 1080p. Nekatere televizije odrežejo najbolj zunanje piksle, kar v praksi pomeni rahlo približanje slike. Na začetku televizijske tehnologije je bilo to mišljeno zato, da bi odrezalo šum, ki je bil viden na robovih. Dandanes se to bolj redko dogaja, če pa vaša televizija vseeno približuje sliko, to ne pomeni le, da ne dobite polnega signala, temveč tudi to, da zaradi spreminjanja merila v sliki lahko nastanejo artefakti ali celo mehkost slike (ker mora biti vsak piksel ponovno nastavljen, da ustreza novemu merilu televizije).

Priporočena nastavitev: Polna slika (Full) ali 1:1

Ojačevalci podrobnosti

Imen in različic za to nastavitev je mnogo in dokazi skozi njihov razvoj kažejo na to, da je bolje, če je izklopljena. Osebno smo jih izključili, da detajli samodejno pridejo do izraza. Vsekakor pa tehnologije kot je npr. Darbee in podobne metode lahko precej prepričljivo dodajajo detajle brez dodatka zunanjih šumov. Najprej jih izklopite, potem pa spreminjajte nastavitev med najmanjšo in največjo vrednostjo, da se na lastne oči prepričate, kakšna je razlika. Največ “dodanih” detajlov lahko opazite na obrazih, zato so ti dober motiv za preizkušanje. Odločite se, ali to nastavitev želite ohraniti ali ne, pazite pa na dodani šum, ki se lahko pojavi skupaj z ojačavo.

Pomnite, da je to druga nastavitev kot nastavitev ostrine (Sharpness), ki naj bi bila na ali blizu ničle. Ta nastavitev ponavadi le naredi robove ostrejše. Ti umetni robovi naj bi dodali detajlnost in naredili sliko s tem “ostrejšo”, a so finejši detajli pravzaprav težje razpoznavni.

Priporočena nastavitev: ponavadi izključeno, vendar se prepričajte na lastne oči.

Zaključek

Najvažnejše pri vsej stvari je, da raziščete nastavitve svoje televizije. Obstaja veliko takšnih, ki lahko sliko izboljšajo in tudi tistih, ki jo lahko poslabšajo. Vzemite si čas, pojdite čeznje eno za drugo in obdržite najugodnejše izmed njih. Že pregovor pravi: "vsake oči imajo svojega malarja" in pri nastavitvah televizije to še kako drži!