Najboljši računalniški monitorji

Monitor se pogosto zanemari na račun drugih komponent, kar je velika napaka. Gre za napravo, v katero boste gledali ves čas svoje uporabe računalnika in ki bo najbrž preživela tudi več menjav računalniškega sistema -  zato je pomembno, da imate kakovosten in ergonomsko udoben izdelek. Izbira pravega pa zna biti problem, saj je trg preplavljen z različnimi izdelki za različne vrste uporabnikov in z zavajajočimi marketinškimi trditvami. Kako izbrati pravega? Berite dalje.

Osnovne smernice

Izbiro monitorja bo v prvi vrsti pogojevala namembnost – katere vrste uporabnik ste? Monitorji za različne uporabnike imajo različne konfiguracije, seveda pa bo vse skupaj pogojevala cena. Na kaj vse morate biti pozorni?

• Velikost: najbolj očitna stvar je seveda sama velikost zaslona. Navedbe velikosti zaslona so običajno meritev diagonale vidne površine, ki se meri v inčah (oz. palcih), sega pa od 15 do 35 in več palcev. Priporočamo nakup monitorja z vsaj 23 oz. 24 palci diagonale, saj je idealna za trenutno najbolj razširjeno ločljivost 1920*1080. Vsekakor pa kupite največji monitor kar vam ga omogočata prostor in proračun, saj boste nakup premajhnega monitorja hitro obžalovali.

• Ločljivost: druga najbolj očitna stvar ob pogledu na zaslon je njegova ločljivost. Meri se v pikslih, dve trenutno najbolj razširjeni sta 1920*1080 in 2560*1440, vse dostopnejši pa postajajo tudi zasloni z ločljivostjo 3840*2160, t.i. 4K ločljivost. Če primerjate dve različni ločljivosti na zaslonu enake velikosti je razlika hitro očitna: višja ločljivost nudi večjo delovno površino in višji nivo podrobnosti, seveda pa bo tu za igranje iger hitro postala ovira strojna oprema računalnika – šibkejše grafične kartice enostavno ne bodo zmožne zadovoljivo poganjati iger v višjih ločljivostih. Za gladko izkušnjo (vsaj 60 sličic na sekundo) pri ločljivosti 1920*1080 bo za večino sodobnih iger potrebna vsaj grafična kartica ranga NVIDIA GTX 1060.

• Razmerje stranic (aspect ratio): preprosto povedano gre za razmerje med dolžino in širino stranic zaslona. Najbolj razširjeno je 16:9 razmerje stranic (ločljivost npr. 1920*1080), vedno bolj popularni pa so t.i. »ultrawide« zasloni z razmerjem stranic 21:9 (ločljivost npr. 2560*1080, 3440*1440). Najboljšo kompatibilnost z igrami boste imeli s 16:9 razmerjem stranic, čeprav jih vedno več podpira tudi 21:9 razmerje stranic. Na koncu je to stvar okusa in kolikšno potrebo po delovni površini ekrana imate.

• Izris barv: natančnost izrisa barv je kompleksno področje. Kar vas kot uporabnika zanima je koliko se izbrani zaslon prilega industrijskim standardom – najpogosteje uporabljeni so sRGB, Adobe RGB in NTSC. Natančnost izrisa barv se meri v odstotkih – višji odstotek kot je, boljši oz. natančnejši izris barv ima zaslon. Za profesionalno rabo sta najbolj merodajna standarda Adobe RGB in NTSC, tovrstni monitorji bi morali pokriti 90% in več razpona barv Adobe RGB.

• Kontrast: kontrast označuje razliko v prikazu najsvetlejših odtenkov bele in najtemnejših odtenkov črne. Višje razmerje pomeni podrobnejši in bogatejši prikaz barv. Ne nasedajte pa raznim nemogočim marketinškim navedbam proizvajalcev. Pomanjkanje industrijskega standarda za merjenje kontrasta proizvajalcem omogoča, da se poslužujejo raznoraznih kreativnih pristopov, eden izmed njih je merjenje t.i. »dinamičnega kontrasta«. V praksi to pomeni, da proizvajalec meri svetilnost barv pri različnih nastavitvah zaslona: belo bravo merijo pri prikazu samo bele barve, črno pa pri minimalno znižani svetilnosti. S tem pridejo do razmerij kot so npr. 50000:1 ali celo 1000000:1 pri razmerah, ki jih uporabnik ne bo nikoli izkusil med uporabo. Bolj merodajen je statični kontrast, izmerjen pri eni sliki, npr. pri ustavljenem posnetku. Statični kontrast velike večine zaslonov je 1000:1, monitorji za profesionalno rabo pa segajo tudi do 3000:1 in v zelo natančno kalibriranih monitorjih do 5000:1.

• Svetilnost (ang. brightness): meri se v kandelah na kvadratni meter (cd/m2) oziroma nitih. Svetlejši ekran bi v teoriji moral prikazovati bolje vidno sliko, kar pa ne drži popolnoma. Okoljski dejavniki so tu najbolj pomembni: koliko ste oddaljeni od zaslona, kakšna svetloba je v prostoru kjer se nahaja ekran (naravna ali umetna) in položaj luči in oken v prostoru. Prenizka in previsoka svetilnost lahko hitro vodita k naprezanju oči, kar ni prijetno. Večina monitorjev ima svetilnost 250 cd/m2, kar zadostuje za vse scenarije vsakdanje uporabe, če pa delate v zelo osvetljenem prostorui oziroma potrebujete boljšo svetilnost zaradi profesionalnih namenov, posezite po svetlejših modelih, ki imajo tudi do 500 cd/m2.

• Ukrivljen ali raven ekran: v zadnjih nekaj letih so se precej razširili ukrivljeni monitorji, njihova primernost je odvisna od vrste dela, ki ga opravljate za računalnikom. Po poročanjih uporabnikov so daleč najprimernejši za igranje iger in gledanje filmov, manj primerni pa so za profesionalno oblikovanje in urejanje dokumentov. Eden izmed plusov ukrivljenih ekranov je to, da kakovost slike ne trpi zaradi velikosti. Če ste kdaj gledali v skrajen kot večjega ekrana ste najbrž opazili spremembo v kakovosti slike – ukrivljenost ekrana odpravi ta problem. Če le imate možnost, testirajte pred nakupom.

• Hitrost osveževanja (refresh rate): hitrost osveževanja oziroma frekvenco osveževanja merimo v hercih (Hz), pove pa nam, kolikokrat na sekundo se posodobi slika na zaslonu. Standardna hitrost osveževanja je 60 Hz, najdemo pa tudi zaslone s 75 Hz, 120 Hz in 144 Hz, v najvišjih rangih se najde že takšne s kar 240 Hz frekvenco. Pri običajni uporabi popolnoma zadostuje 60 Hz, nekateri pa za igranje iger prisegajo na višje frekvence za bolj gladko izkušnjo. Podobno kot pri ločljivosti bo tukaj gladkost poganjanja odvisna od moči strojne opreme. Če imate močnejšo grafično kartico (npr. GTX 1070 ali 1080) vsekakor kupite zaslon s hitrejšim osveževanjem, saj ga boste lahko dobro izkoristili.

• FreeSync / G-Sync: s tema dvema besedama se označuje dve ločeni tehnologiji za prilagodljivo osveževanje zaslona. FreeSync uporablja podjetje AMD, G-Sync pa si lasti NVIDIA. Oboje služi enakemu namenu – frekvenco osveževanja zaslona prilagaja številu sličic na sekundo, ki jih grafična kartica izrisuje. Z usklajenostjo preprečimo nevšečno »trganje ekrana« (ang. screen tearing - primer) do katerega pride, ko število sličic na sekundo ni usklajeno s frekvenco. Če imate grafično kartico katerega od dveh podjetij se vam vsekakor splača ozreti za ekrani, ki bodo maksimalno izkoristili potencial strojne opreme in izboljšali uporabniško izkušnjo. FreeSync je odprta tehnologija in jo tako lahko katerikoli proizvajalec uporabi v zaslonu, G-Sync pa je popolnoma v lasti podjetja NVIDIA in posledično so določeni monitorji s to tehnologijo dražji od identičnih modelov brez vgrajene tehnologije G-Sync.

• Odzivni čas: merimo ga v milisekundah, pove nam v kolikšnem času lahko posamezna LCD pika preide iz popolnoma aktivne (bela barva) do popolnoma neaktivne (črna barva) in nazaj v popolnoma aktivno. Nižji odzivni časi načeloma pomenijo boljše izrisovanje slike pri hitro spreminjajočih se prizorih in manj neželenih artefaktov na ekranu.

• Panel: trenutno so najbolj razširjene tri različne tehnologije izdelovanja LCD plošč, vsaka s svojimi prednostmi in slabostmi.                                         ​​

TN (twisted nematic): najcenejša in najpreprostejša vrsta LCD plošče kar se izdelave tiče, odlikuje jo izjemno hiter odzivni čas in visoke frekvence osveževanja, ni pa tako idealna kar se same kakovosti prikaza barv in vidnih kotov tiče. Prikaz slike bo več kot zadovoljiv če nameravate igrati igre (kjer so višje frekvence in odzivni časi vsekakor plus), ni pa primeren za kakršnokoli vrsto profesionalnega dela (oblikovanje slik, urejanje videa). Nekoliko večji problem predstavljajo vidni koti, saj bo na večjih zaslonih vidna razlika v barvah ko pogledate v kot zaslona. Ni pa to ovira, če se ne ukvarjate s profesionalnim oblikovanjem.  ​

VA (vertical alignment): v primerjavi s tehnologijo TN se ponaša z boljšimi vidnimi koti, bolj natančnim izrisom barv in višjim kontrastnim razmerjem, je pa ta tehnologija nekoliko bolj omejena kar se tiče osveževanja in hitrosti izrisa, pri cenejših modelih se hitro opazi zabrisano sliko ob hitrem premiku slike.

IPS (in-plane switching): podobni tehnologiji sta še PLS (plane to line switching) in AHVA (advanced hyper-viewing angle), med seboj se razlikujejo po proizvajalcih: IPS večinoma proizvaja LG, PLS proizvaja Samsung, AHVA pa proizvaja AUO. V vseh primerih gre za identično tehnologijo izrisa, ki se ponaša z natančnimi barvami in odličnimi vidnimi koti. Običajno je nekoliko zaostajala pri frekvencah osveževanja in odzivnosti, dandanes pa že imamo IPS plošče s 144 Hz osveževanjem in hitrimi odzivnimi časi. Tovrstni ekrani so dolgo bili v domeni profesionalne uporabe zaradi višje cene, sedaj pa že imamo dostopnejše modele primerne za splošno uporabo.

• Povezljivost: različni monitorji ponujajo različne vrste priključkov, prepričajte se, da na boste na izbranem monitorju imeli priključke, ki se ujemajo s tistimi na vaši grafični kartici. Poleg tega najdete na monitorjih še druge priključke – razne USB porte, 3.5 mm avdio priključke, vhode za mikrofon itd.

• Ergonomija: presenečeni bi bili nad številom ekranov z omejenim nagibom in prilagajanjem višine. Če se veliko premikate ali če razporeditev pohištva zahteva premik zaslona se prepričajte, da vam le-ta to omogoča. Določeni zasloni nudijo tudi možnost stenske montaže po standardu VESA, če vam je to ljubša možnost.

Najboljši 1080p monitorji (1980x1080)

Najboljši nizkocenovni monitor - Dell P2417H ali LG 24MP59G

V rangu pod 200€ so IPS plošče prej izjema kot pravilo in Dell P2417H je ena od izjem. Je nekoliko dražji (za okoli 30€, odvisno od prodajalca) od konkurenta LG 24MP59G (ki se tudi ponaša z IPS ploščo), vendar za razliko od njega ponuja veliko boljšo ergonomijo – LGjev ponuja samo vertikalni nagib zaslona, Dellov konkurent pa je možno prosto prilagajati: nudi spreminjanje višine, vrtenje in nagibanje. Poleg tega boste na Dellovem modelu našli kar štiri USB priključke, LGjev model pa nima niti enega. Mat površina zaslona je dobra zaščita pred neželenimi odsevi, IPS plošča pa zagotavlja dober izris slike. Malo bolj zagreti gamerji bodo najbrž razočarani nad frekvenco osveževanja, ki se ustavi pri standardnih 60Hz – za tovrstne uporabnike je bolj smiseln nakup LG 24MP59G, ki ponuja frekvenco osveževanja do 75 Hz in ima podporo za AMDjev FreeSync. Vsem ostalim pa bo ta model odlično služil za vsakdanjo rabo. Cena se giblje okoli 170€.